Vodiške preste izdelujejo člani družine Jagodic, ki že od leta 1932 ohranjajo tradicijo prestarstva. Znanje o peki prest so nune iz nemških krajev zanesle v dominikanski samostan v Adergasu pri Cerkljah na Gorenjskem že dalnjega leta 1700. Cesar Jožef II je leta 1782, po slovenskih deželah, dal ukiniti mnogo samostanov, med njimi tudi adergaškega. Tako se je prestarstvo pričelo širiti izven samostanskih zidov po okoliških krajih. Danes jih po starem adergaškem receptu pripravljajo le še v Vodicah, v Pekarni Jagodic.
Vodiška presta je narejena iz krušnega testa, torej moke, vode, kvasa in soli. Je trikrat zavita in ima značilno obliko osmice. Posebnost teh prest, katere način priprave je bila dolgo časa skrivnost, je, da jih pred peko tudi skuhajo. To jim da značilen lesk in večjo obstojnost. Pri pripravi testa Jagodičevi ne uporabljajo nobenih aditivov. Trde in hrustljave preste krasijo kristali soli, ki jim dajejo tudi značilen okus. Sveže preste hranimo na zraku, saj se tako ohranijo zelo dolgo časa. S staranjem sicer postajajo bolj trde in hrustljave, zato vanje ne smemo kar ugrizniti, ampak razlomiti po koščkih in pustiti, da se nam kar raztopijo v ustih.
Včasih so bile preste na lesenih stojalih stalna sestavina gostinske ponudbe, danes pa nikoli ne manjkajo na različnih občinskih proslavah ali zabavah gasilskih in drugih društev, najdemo pa jih tudi v nekaterih planinskih kočah in gostilnah. Priljubljene so med starimi in mladimi, veliko kupcev pa je našo presto odneslo tudi po Evropi in svetu.
Vodiške preste so še danes vsak dan sveže pripravljene po dobrem starem adergaškem receptu, slane in hrustljave pa se najbolje prilegajo ob kozarčku vina ali ob dobrem čaju.
