Vodice
Število prebivalcev: 1707
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Vodice so razpotegnjeno gručasto središčno naselje v jugovzhodnem delu Kranjskega polja, ležijo pod robom velike gozdnate terase Plane gmajne, jugovzhodno od letališke steze ljubljanskega letališča Brnik. Vodice stojijo na robu suburbanega območja Ljubljane in so pomembno prometno križišče, od koder vodijo ceste proti Brniku, Komendi, Kamniku, Mengšu, Tacnu in Medvodam. Vodice so lokalno centralno naselje in občinsko središče v severnem delu občine, tik ob izvozu oziroma uvozu na avtocesto Ljubljana–Kranj. Na severozahodu je precej izvirov, ki se ob obilnih padavinah razlijejo po polju, v suhem vremenu pa poniknejo. Vodice sestavljajo deli Gornji konec, Vodice, Na vasi, Lokarje, Jegriše, Mesto, Zaprice in Pusence. Naselje je poznano predvsem po peki prest, ki so jih začeli peči že na začetku 18. stoletja, vsem poznana pa je tudi Vodiška Johanca. Naselje je dokaj razvito, v njem se nahajajo šola, vrtec, knjižnica, zdravstvena postaja, Občina, kulturni dom, trgovine, cerkev sv. Marjete (le-ta se prvič omenja že leta 1118), lekarna, gasilski dom, bari, avtomehanična delavnica, bencinski servis, poslovno-stanovanjska cona, konjeniški center, športni center, več otroških in športnih igrišč, pokopališče. Lokacija je zanimiva za nove obrtnike in podjetnike, v porastu so storitvene in rekreativne dejavnosti.
Bukovica pri Vodicah
Število prebivalcev: 407
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Bukovica je razpotegnjeno gručasto naselje, ki se prvič omenja leta 1309, leži jugovzhodno od Vodic, ob vznožju Bukovškega hriba (401 m), ob cesti Vodice–Mengeš. Na vzhodni strani Bukovškega hriba se dviga Debeli hrib (396 m). Naselje leži na ravnini, na severozahodni strani se razprostirajo polja in živinorejska farma, stanovanjskim hišam sledijo gospodarska poslopja z dvorišči, vrtovi, sadovnjaki in njivski svet s pasasto delitvijo. V naselju je razvito žagarstvo, najdemo pa tudi avtomehanično delavnico, gostilno, gasilski dom, sadjarstvo, rezbarstvo, in še kaj bi se našlo.
Utik
Število prebivalcev: 493
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Utik je razpotegnjeno gručasto naselje, ki se prvič omenja že leta 1178, leži ob južnem vznožju osamelca Bukovški hrib (401 m) in Drnovca (405 m), ob krajevni cesti Vodice–Mengeš. Hišam ob cestnem robu sledijo gospodarska poslopja z dvorišči, vrtovi, sadovnjaki in njivski svet s pasasto delitvijo. Polja so predvsem zahodno od naselja, nad vasjo pa stoji poznogotska cerkev sv. Štefana, prvič omenjena leta 1526, ki jo je zgradila kamniška stavbarska delavnica. V temelju severnega cerkvenega vogala je vzidan rimski nagrobnik. Naselje je znano po izdelovanju ščetk in krtač, v njem se nahaja tudi otroško in športno igrišče, gasilski dom ter gasilska brunarica s poligonom za vadbo ali piknike, trgovina, kulturna dvorana, podružnična šola in vrtec, v Utiku ima sedež tudi Javno podjetje Komunala Vodice.
Koseze
Število prebivalcev: 203
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
To razloženo naselje se razprostira južno od gozdnatega Koseškega hriba (467 m) ob cesti Vodice–Mengeš. Jedro naselja se nahaja zahodno od osamelca Gorica (372 m), južno od vasi teče potok Graben, ki je v povirju zajezen. Za tem jezom je manjši ribnik imenovan Phliški bajer, ki je nastal na nekdanjem glinokopu, spada pa že pod občino Mengeš. Glino so vozili v bližnjo Komendo, kjer je bila razširjena lončarska in pečarska obrt, pred prvo svetovno vojno pa so v bajerju lomili led, ki je služil za hlajenje mesa in pijače okoliškim gostilnam. Danes je poznan predvsem ribičem, v zimskem času pa je privlačno drsališče. Najbolj vzhodna skupina hiš je zaselek Kot. V naselju ravno tako najdemo gasilski dom, kjer je tudi prostor za vadbo in piknike.
Šinkov Turn
Število prebivalcev: 132
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Šinkov Turn je razloženo naselje v skrajnem severozahodnem delu Skaruškega polja in leži pod severnimi obronki osamelca Debeli vrh (594 m). Kraj se prvič omenja leta 1240 in se imenuje po Šenkih iz Ostrovice na Koroškem.
Cerkev Matere Božje, ki stoji na razgledni točki v zahodnem delu kraja, se prvič omenja leta 1526. Sedanja stavba je iz 18. stoletja. Poleg cerkve je stal grad trikotne oblike z arkadnim dvoriščem, kjer je bila pred drugo svetovno vojno šola, leta 1944 pa je bil grad požgan. Na grad danes spominja predvsem obnovljeno obzidje in paviljon, v katerem je stalna razstava. Na griču sredi vasi je v zimskem času tudi manjše smučišče.
Selo pri Vodicah
Število prebivalcev: 320
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Naselje Selo z dvema gručama hiš leži na Skaruškem polju, ob severozahodnem vznožju Rašice (Debeli vrh 594 m), na križišču krajevnih cest iz Utika, Kosez in Skaručne. Na severozahodu je zaselek Golo, na jugu pa zaselek Krakovo. V potok Graben, imenovan tudi Dobrava, ki teče skozi vas, se zlivata Stržakov in Štefanov studenec, ki izvirata ob vznožju Rašice. V naselju ima dom lovska družina, čebelarsko društvo in športno društvo, kjer je tudi balinišče, otroško in športno igrišče, prostor za piknike in športne prireditve, smučarska skakalnica, od tam pa se vzpenja priljubljena pohodna pot na Rašico.
Vesca
Število prebivalcev: 75
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Vesca je razloženo naselje z gručastim jedrom in leži na vzhodnem delu Skaruškega polja, severno od osamelca Rašice (Vrh Staneta Kosca 641 m). Dostopno je po cestah iz Skaručne, Polja in Sela. Mimo teče potok Dobrava, imenovan tudi Graben. Vanj se v bližini izliva močan Smrekarjev studenec. Na južni strani naselja pod Rašico izvira studenec Brodnek, naselje je precej zamočvirjeno. V Vesci se je rodil slovenski slikar Matija Koželj, v njegovi rojstni hiši je vzidana spominska plošča.
Vojsko
Število prebivalcev: 150
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Vojsko je razloženo naselje na jugozahodnem robu Skaruškega polja in leži na ravninski terasi, v bližini ceste Skaručna–Koseze. Ob zaplati gozda je zaselek Gmajnica, polja so predvsem severozahodno od vasi. Potoka Poljšak in Dobrava, ki z obeh strani obdajata naselje, se južno od njega združita v potok Gameljščica.
Povodje
Število prebivalcev: 16
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Povodje je gručasta vasica, ki leži ob avtocesti Ljubljana–Kranj, tam, kjer je prehod med Šmarno goro in Rašico najožji. Vzhodno od naselja se dviga Mali vrh (489 m), na njegovem pobočju je velik kamnolom. Po dolini tečeta potoka Gračenica in Gameljščica. Slednja nastane po združitvi potokov Poljšak in Dobrava. Višje ležeča skupina hiš na zahodni strani se imenuje Cestni Rebov, nižje ležeča pa Gmajniški Rebov. Ob Gameljščici je ribogojnica Povodje. V Povodju se je rodil slovenski skladatelj, pianist, orglar, pevec in pedagog Matej Hubad, v njegovi rojstni hiši je vzidana spominska plošča.
Na stičišču z naseljem Skaručna stoji zanimivo kužno znamenje, najverjetneje postavljeno leta 1668 ter v celoti zgrajeno iz peščenca. Na okroglem podstavku stoji okrogel steber, ki nosi štirioglato kapelico s polkrožnimi odprtinami, v katerih so sledovi slik. Kapelica ima nizko piramidasto streho in na njej masiven dvakratni križ.
Jugozahodno od Povodja se razprostira Šmarna gora, na kateri stoji cerkev Matere Božje. Prvo svetišče (kapela) za čaščenje Marije se omenja že leta 1216, cerkev so zgradili leta 1430 in jo zaradi turških vpadov obzidali. Tja so se zatekali okoličani v času turških vpadov. Sedanja cerkev je bila zgrajena v baročnem slogu v letu 1712.
Skaručna
Število prebivalcev: 306
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Skaručna je gručasto naselje ob cesti Vodice–Tacen, razpotegnjeno na terasi nad potokom Poljšak, v južnem, spodnjem delu Skaruškega polja. Hišam sledijo gospodarska poslopja, vrtovi in sadovnjaki ter njivski svet, deljen v proge. Med grajeno strukturo in njivskim svetom so kozolci, polja in gozdovi pa so predvsem na severu in zahodu. V južnem delu kraja stoji nekoč romarska cerkev sv. Lucije iz 17. stoletja. Sezidana je bila na mestu kapelice, kjer so ljudje častili to svetnico. Tja so prihajali romarji in bolniki, ki naj bi jim sv. Lucija pomagala pri ozdravitvi očesnih bolezni. Sedanjo baročno podobo je dobila leta 1744, poslikave Franceta Jelovška so iz leta 1748.
Na Skaručni sta se rodila slovenski pisatelj, dramatik, satirik in novinar Jakob Alešovec ter pedagog in mladinski pisatelj Franc Hubad.
Skaručna je poznana po gostilni, ki daleč naokoli slovi kot odličen hram kulinarike, v naselju je tudi prostor za piknik, trgovina, pokopališče, podružnica vrtca, kulturni dom, otroško in športno igrišče ter nekaj podjetij.
Polje pri Vodicah
Število prebivalcev: 282
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Obcestno naselje sredi Skaruškega polja leži ob meji ilovnatega sveta, ki se rahlo nagiba proti vzhodu. Hiše so ob krajevni cesti, ki se od ceste Skaručna–Bukovica odcepi proti Vesci. Hišam sledijo gospodarska poslopja, sadovnjaki in njivski svet, deljen v proge. Polja so predvsem na severni in vzhodni strani. Vzhodno od vasi izvira na travniku potok Poljšak. Polje je znano po pečarstvu in lončarstvu, v naselju je tudi gasilski dom, otroško igrišče, prostor za piknike ter gostinski lokal.
Repnje
Število prebivalcev: 380
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Repnje so razloženo naselje v občini Vodice, zahodno od avtoceste Ljubljana–Kranj, prvič omenjeno že leta 1154. Hišam sledijo gospodarska poslopja, vrtovi in sadovnjaki ter njivski svet, deljen v proge. Med grajeno strukturo in njivskim svetom so kozolci.
Zahodno nad naseljem je Repenjski hrib (483 m), priljubljena pohodniška pot pa je Pot sv. Tilna, po kateri se povzpnete do cerkve sv. Tilna. Prvotni objekt cerkve, ki je stal znotraj še danes ohranjenega tabornega obzidja in okroglega stolpa, se omenja že leta 1476. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1731 in predstavlja tip cerkva z obzidjem, ki so stale znotraj nekdanje Kranjske. Notranja oprema in freske so delo domačih umetnikov. Razgled od tam je fantastičen in sega po vsej dolini vodiške občine, pohodniško pot pa lahko nadaljujete po gozdu vse do smledniškega Starega gradu. V Repnjah je danes samostan šolskih sester sv. Frančiška v neoromanskem repenjskem gradu iz leta 1870, ki je bil znan po gospodinjskih tečajih za dekleta in žene. V njegovi neposredni bližini stoji Dom matere Margarete, poimenovan po ustanoviteljici šolskih sester Margareti Puhar, namenjen duhovnim vajam in obnovam, gospodinjskim tečajem in seminarjem. Samostanska cerkev je ena redkih v Sloveniji, ki je po višini prezidana na dva dela. V zgornjem delu je ostala cerkev, kjer so bogoslužja tudi za krajane, v spodnjem pa imajo sestre urejeno jedilnico. V Repnjah je nekdaj stal grad Reitelstein, ki so ga podrli leta 1815. Iz razvalin gradu so si nekaj kamenja vzidale skoraj vse hiše v Repnjah, tako je danes znano le mesto, kjer je stal.
V Repnjah so se rodili jezikoslovec Jernej Kopitar, pravnik, politik in pisatelj Valentin Zarnik, literarni zgodovinar Fran Petre in znamenita Vodiška Johanca. V rojstni hiši Jerneja Kopitarja je vzidana spominska plošča.
Dobruša
Število prebivalcev: 140
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Dobruša je razloženo naselje na severnem vznožju Repenjskega hriba (483 m). Na vzhodu se naselje zliva z Repnjami, na zahodu pa iz naselja vodi cesta proti Dornicam. Severno od naselja se spuščajo polja in travniki in odpira se čudovit pogled na Kamniške Alpe. V severnem pobočju Repenjskega hriba se nahaja znamenita Dobruška jama. Z jamo je povezanih več lokalnih legend in zgodb, je zelo skrivnostna in dolga okoli 100 metrov. Vhod v jamo je danes delno zasut in očem zelo skrit. V naselju je tudi zajeti izvir, kjer je sedaj postavljen vodnjak.
Dornice
Število prebivalcev: 66
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Dornice so razloženo naselje jugozahodno od Vodic, ležijo nad ravnico na severnem vznožju Smledniškega hriba (483 m). Vas je dostopna po cesti, ki se odcepi od ceste Vodice–Smlednik, ali iz sosednje Dobruše na vzhodu. Skozi vas teče kratek potok, ki izginja v prodnih nanosih na Kranjskem polju. V naselju je turistična kmetija, ki nudi prenočišča in tradicionalno domačo hrano.
Zapoge
Število prebivalcev: 244
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Obcestno naselje Zapoge leži na dnu plitve kotanje v južnem delu Kranjskega polja, ob cesti med Vodicami in Valburgo, prvič se omenja leta 1200. Od nje se tu odcepijo ceste na Torovo, v Dornice in na Dobrušo. Hišam ob cestnem robu sledijo gospodarska poslopja z dvorišči, vrtovi, sadovnjaki in njivski svet s pasasto delitvijo. Severno od vasi je velik strnjen gozd, ki sega vse do Vogelj. V vasi stoji cerkev sv. Nikolaja, ki je bila zgrajena leta 1739. Glavni oltar je delo rezbarja Mateja Tomca. V cerkvi so ene izmed najstarejših orgel na Slovenskem, kar je posebna znamenitost. V naselju se je razvila vzreja želv, tam se nahajajo tudi gasilski dom, otroško in športno igrišče, prostor za piknike ter bar.
Torovo
Število prebivalcev: 53
(Podatek na dan 1. 7. 2022, vir: Statistični urad Republike Slovenije)
Precej razložena vasica Torovo leži na neizraziti vzpetini med Zapogami in Vodicami. V bližini sta cestninska postaja na avtocesti Ljubljana–Kranj in izstop z avtoceste pri Vodicah.
Leži na robu prodnate terase Plane gmajne, ki je zakrasela in poraščena s strnjenim gozdom, ki sega vse do Vogelj.
