Lokacijska informacija, ki jo določa novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21), je razdeljena glede na podatke, ki jih vlagatelj potrebuje, in sicer:
- na podatek o namenski rabi zemljišča (lokacijska informacija za promet z nepremičninami)
- na podatek o namenski rabi zemljišča z navedbo prostorskih izvedbenih pogojev (lokacijska informacija za namen gradnje).
Lokacijska informacija za promet z nepremičninami vsebuje podatke o namenski rabi zemljišča in temelji na podatkih iz planskih in izvedbenih prostorskih aktov občine. Uporablja se za potrebe izvajanja vseh vrst pravnih poslov in prometa z nepremičninami ter urejanju zemljiško-knjižnih zadev (npr. nakup, prodaja, cenitev, dedovanje …). Do uskladitve predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo, lokacijska informacija za promet z nepremičninami šteje kot nekdanje potrdilo o namenski rabi zemljišča.
Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence, kar pomeni, da gre za javno listino, izda se jo proti plačilu upravne takse, ki je določena z Zakonom o upravnih taksah. Šteje se, da zemljiške parcele znotraj katastrske občine predstavljajo en zahtevek. En zahtevek lahko obsega največ deset posameznih zemljiških parcel.