V nedeljo zvečer, 9. septembra 2018, so se Pod lipami na Kopitarjevem trgu v Vodicah odvijali 18. Kopitarjevi dnevi. Prireditev je bila posvečena spominu na dva velika Repenjčana, Vodičana, Slovenca, na dva domoljuba, ki sta pomembno zaznamovala slovenski jezik in zgodovino, Jerneja Kopitarja in dr. Valentina Zarnika. Obenem je bila namenjena orisu še nekaterih mejnikov in obletnic, ki se prav vse končajo s številko 8:
- 1118: 900-letnica prve pisne omembe Vodic,
- 1808: 210-letnica prve slovenske znanstvene slovnice izpod peresa Jerneja Kopitarja,
- 1818: 200-letnica Kopitarjevega sodelovanja pri utemeljitvi modernega srbskega jezika (srbsko nemško latinski slovar),
- 1848: 170-letnica pomlad narodov in v nadaljevanju 150 letnica slovenskih taborov in čitalnic,
- 1888: 130-letnica smrti dr. Valentina Zarnika,
- 1898: 120-letnica izgradnje prve šole v Vodicah,
- 1918: 100-letnica smrti Ivana Cankarja,
- 1988: 30-letnica slovenske pomladi.
Na prireditvi je sodelovalo preko 150 domačih kulturnikov. Od zastavonoš in praporščakov Društva za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna ter Moto kluba Mak Vodice, Čebelarskega in Lovskega društva, obeh društev upokojencev ter gasilskih društev do pevskih skupin. Kot najmlajši so nastopili člani pevskega zbora Osnovne šole Vodice. Sledil je ženski nonet Žametnice, Mešani pevski zbor Biser, Dekliški pevski zbor Flora, Fantovska pevska skupina Matici, pevski skupini obeh društev upokojencev ob spremljavi harmonikarjev ter narodne noše in folklorna skupina Društva narodnih noš in kočijažev Vodice.
Po državni himni v izvedbi Godbe Vodice je prisotne nagovoril župan Aco Franc Šuštar, ki je vsem občankam in občanom čestital ob občinskem prazniku in se jim zahvalil za čas, ki so si ga vzeli za počastitev naših velikih rojakov. Poudaril je, kako pomembno se je spominjati naših velikih kulturnikov, ki so zaznamovali slovenski narod, utrdili našo narodno zavest ter pustili sled na širšem območju naše občine, države in regije.
Voditelja prireditve mag. Urška Bittner Pipan in Peter Podgoršek sta vešče usmerjala poudarke vseh dvajsetih točk programa. Najdlje v zgodovino je posegel zgodovinar in muzejski svetovalec mag. Stane Okoliš, direktor Slovenskega šolskega muzeja, s predstavitvijo 900 let starega dokumenta, ki omenja Vodice oziroma župnijo sv. Marjete. Dr. Vladimir Osolnik literarni zgodovinar, urednik, prevajalec in slavist, v strokovnih krogih imenovan tudi živi most med južnoslovanskimi književnostmi in slovensko kulturo, je poudaril veličino Jerneja Kopitarja, ki ga danes ceni celotna Evropa - le doma bolj malo. Posebno je izpostavil njegove velike zasluge za utemeljitev slovenskega jezika, pa tudi za razvoj modernega srbskega jezika ob sodelovanju z Vukom Stefanom Karadžičem. Profesorica slovenskega jezika na viški gimnaziji Jana Ozimek je zelo plastično in osebno zavzeto predstavila pomen taborskega in čitalniškega gibanja za slovenski jezik ter pozvala pristojne, da zastavijo več energije v ljubezen do slovenstva. Vsem dobro znani igralec in pesnik Tone Kuntner je pripravil veličasten recital nekaterih pesmi iz njegove nove pesniške zbirke Zamrznjena pomlad, ki se dotika že prej naštetih okroglih obletnic zgodovinskih dogodkov. Vse prisotne pa je očaral tudi s prepričljivo interpretacijo Zarnikovega taborskega govora ter z odlomkom iz Cankarjevega Kurenta.
Osrednji poudarek na 18. Kopitarjevih dnevih je bil namenjen dr. Valentinu Zarniku, najbolj zaželenemu govorniku na več kot polovici slovenskih taborov v letih od 1868 do 1871. Njegov portret, ki krasi vodiško dvorano, je naslikal častni občan in ljubiteljski slikar Boris Kubelj, razstavo o življenju in delu pa sta pripravili Slovanska knjižnica in Knjižnica Vodice (obe delujeta pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana) pod vodstvom knjižničarke Karmen Jančar. V blestečem govoru je prisotnim slikovito orisala duh časa ter izpostavila osrednje lastnosti in zasluge narodna buditelja dr. Valentina Zarnika, tako da nam je občanom v ponos, da je naše gore list.
Pester in razgiban program sta zaključili Folklorna skupina s spletom gorenjskih plesov in Godba Vodice z Vodiško koračnico. Ob veseli družbi se je družabni program nadaljeval še dolgo v noč. Slišati je bilo mnogo domoljubnih zamisli, a tudi spoznanje, da nam je v našem času tako lepo, da se vse dragocenosti, po katerih so naši predniki tako hrepeneli, premalo zavedamo in jih ne cenimo dovolj.